Uros: “Pa kaj ovi (Tilen) bo priso vun iz totega grmovja?”

This post is also available in: English

Jutranja telovadba: skripajoca kolesa in izlet po se enem UNESCO-vem obmocju, tokrat pticjem rezervatu. Kolesa so bila dokaj spartanska, kar cutiva ze sedaj in ponovno je najbolj trpela zadnjica.

Sam park in njegovo bogastvo so me kar posrkali vanj, zato sem se za kar nekaj casa izgubil po njegovih brezpotjih. To nekoliko manj velja za Urosa, ki je pridno grel lubje podrtega drevesa, nato pa se nekaj casa bliznjo klopco. Verjetno ga rit boli bolj od tega, kot pa od samega kolesa, katerega sedez je grelo le toplo sonce.

Za tiste pticarske navdusence je tukaj ponovno nekaj zanimivih vrst:

“Ce si zrihtam tu babo, ko bo tak kuhala, mesa sploh ne bom pogresal!”
  • Bar-headed Goose Anser indicus
  • Cotton Pygmy-goose Nettapus coramandelianus
  • Spot-billed Duck Anas poecilorhyncha
  • Indian Roller Coracias benghalensis
  • Collared Scopsowl Otus bakkamoena
  • Shikra Accipiter badius
  • Darter Anhinga melanogaster
  • Black Ibis Pseudibis papillosa
  • Painted Stork Mycteria leucocephala

Mehanicna delavnica

Vrst je bilo se mnogo, za kaj vec pa je bilo premalo casa, saj naju je cakal pokvarjen motor, katerega sva morala peljati na servis. Pri tem nama je zelo pomagal Diggy, ki je bil sin lastnika najinega hostla. Tudi sam je lastnik Royal Einfielda in priporocil nama je izvrstnega mehanika, katerega delo lahko strnem v kratko porocilo:

Cas popravila: 45 min
Novi deli: 90 Rp
Delo: 185 Rp
———————-
Skupaj: 275 Rp = 4,2 eur

No comment!

V hotelu sva spoznala tudi nemski par, ki je po svetu potoval z avtomobilom. Na dvoriscu je tako bil parkiran ogromen terenec, ki je s svojimi okraski, zastavami in nalepkami iz vseh kontinentov kazal kar veliko kilometrino. Izrazila sta kar velik strah pred ponovnim potovanjem cez Pakistan, saj so se razmere v zadnjem casu se dodatno zaostrile, tako da turiste na poti cez drzavo sedaj spremlja vojska.

Jutri naju caka pot proti Jaipur-ju, prestolnici Rajahstana, kjer pricakujema ze nekoliko vec peska v zobeh, saj se bova vedno bolj priblizevala puscavskemu okolju.
Se enkrat bi se zahvalil osebju Falcon’s Guest Housa za odlicen in topel sprejem, pocutila sva se kot del druzine. Se komentar Urosa na kvaliteto hrane, ki so jo pripravljali:

“Ce si zrihtam tu babo, ko bo tak kuhala, mesa sploh ne bom pogresal!” 😀

[geolocation]


Posted in Neuvrščeni by with 2 comments.

Comments

  • Cvetka pravi:

    Oj,

    komentar na Urošovo izjavo: “Ce si zrihtam tu babo, ko bo tak kuhala, mesa sploh ne bom pogresal!”

    …zakaj pa ne bi raje svoji izbranki zrihtal kulinarično izobraževalni potep po Indiji…pol bi še lahk tud nas naučila kaj dobrega skuhat :-)

    Uživajta še naprej v lepotah in dobrotah 😉

    Lp,
    cm

    • Uroš Orešič pravi:

      Recimo da bi bla to dobra idea, ker bi tud jaz verjetno se rad enkrat prisel nazaj v Indio. Sam opcije ostajajo zaenkrat dokaj odprte, ker se srecna dobitnica “Kulinarično izobraževalnega potepa po Indiji” ni znana. :)

Dodaj odgovor za Uroš Orešič Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja