Rollin' IndiaRolanje po Indiji

Mar 7th Pesek, kamele in puscavski ljudje: DRUGI DEL

“Get in, sit down, shut up and hang on” je pozrdavni napis na vratih jeepa, ki nas je po prasni, vendar dobri asvaltirani cesti popeljal med pescene sipine. Andrew (Kanadcan), ki je po nekaj letih sluzbe slednjo pustil, sedaj pa je na 8 mesecnem popotovanju po svetu je sedel odspredaj, saj glede na njegovo velikost ni najbolje “pasal” v zadnji del jeepa. Midva z Urosem in tajvanki smo se skupaj z zalogami hrane in vode nagnetli odzadaj, med voznjo pa smo vsi skupaj mrmrali temo iz filma Indiana Jones, ki je nekako ustrezala trenutku in pocutju.

 

Na poti smo se ustavili tudi v romskem naselju, ki tukaj zivijo tradicionalno nomadsko zivljenje in v ta namen gradijo hise iz blata in slame. Otroci, ki se zberejo okoli tebe, te prosijo za denar, cokolado ali kekse in se se posebaj radi nastavljajo pred fotografski objektiv so bili posebno dozivetje.

Se nekaj kilometrov ceste, 10 lezecih policajev, hiter postanek v prodajalni alkohola (pivo sredi puscave – neprecenljivo) in ze smo stali pred klececimi, okrasenimi bitji, ki so se obnasale kot da jim je zadnji dan. Hitro s,o jih usedlali in se podali na pot, vendar sem pred tem bil delezen se opozorila od vodnika kemele:

“Vasa kamela je nova, zato se ni navajena in prosim, da pazite!”.

V trenutku mi je cez glavo sinilo:

“Hmmm, kaj pa imam jaz pri tem za naredit? Sedim tukaj kot ostali (nimam namena plezati ali se veseti po kameli), vse ostalo pa je tvoja naloga!”

Pot je trajala dobro uro in takoj nam je bilo jasno, kako na mestu je bilo opozorilo glede neudobnosti jeze kamele. Ta cas je bil ravno pravsnji, kaj vec bi ze pustilo dolgotrajnejse posledice na stegnih in ostalih obcutljivih predelih telesa.

Skocili smo iz kamele, se sezuli in z nogami zagrezli v topel pesek pod nogami. Ta dan se je festival iz mesta preselil v puscavo in sipine so bile polne ljudi. Nekoliko smo se sprehodili naokoli, vendar ponovno nenavduseni, zato smo se napotili nekoliko vstran poiskat svojo ,irno, tiho sipino na kateri smo ob pivu in vodki uzivali cudovit soncni zahod. In da tukaj se ne pozabim na nasega voznika po imenu Mr. Khan, na katerega smo v tem casu nekoliko pozabili in ga nato po nevem kaksnem naklucju nasli v temi med sipinami. Se dobro, saj je bil cas za vecerjo, ki so jo medtem na ognju ze pripravljali vozniki kamel ali kot se sami radi pohvalijo “puscavski ljudje”. Sedli smo okoli majhnega ognja, se najedli nato pa se ulegli na podloge, se zavili v spalke in se pokrili z nevem koliko odejami. Noci tukaj so namrec prav nasprotne dnevu in kljub vsem pokrivalom je nekatere dodobra nazeblo. Ta noc je bila jasna, polna zvezd in zelo svetla, saj je cez nebo potovala polna luna, ki je razkrivala ter se poigravala s sencami in oblikami te zanimive pokrajine.

Jutro je bilo mrzlo in tezko se je bilo prepricati in zapustiti toplo spalko (hvala Luka, Uros je v njegovi zmrzoval :D). Tudi pesek ni bil tako prijeten na dotik, zato smo se hitro napotili iskati dracje, da se ob oglnju nekoliko pogrejemo. Medtem so nam prijazni vodniki kamel pripravili zajtrk in nam skuhali chai, ki nam je ogrel dlani. Sonce se je v tem casu ze povzpelo kar visoko na nebo in nas ogrelo, tako da smo bili pripravljeni na povratek k jeep-u in pot v Jaisalmer. Tako se je koncala nasa avantura v puscavi, ki je zagotovo posebno dozivetje, ceprav nekoliko na “turisticni” ravni. Morda pa ob naslednjem obisku kaj bolj v lastni reziji.

Ta dan sta se od nas poslovili tudi dekleti iz Tajvana, ki sta se vracali domov. Vsekakor bosta pogresani, saj smo bili skupaj odlicna skupina, dobro pripravljena na kakrsnokoli avanturo. Morda pa se ponovno srecamo kje v kaksnem odrocnem, od boga pozabljenem kraju!

Tako sva skupaj z Andrew-jem prezivela se en dan v hotelu znotraj utrdbe, ki daje popolnoma drugacen obcutek. Ozke ulice brez prometa in tudi ljudi je veliko manj, kar pomeni miren in tih spanec – redkost za Indijo. Naslednje jutro se bova podala v novo smer, tokrat bova “prodirala” proti jugu in mestu Udaipur. Z Andrew-jem se bova za kratek cas poslovila, vendar se v Udaipurju ponovno srecamo, saj je to njegova zadnja postojanka pred odhodom na Tajsko.

Posted in Neuvrščeni by Tilen Basle with no comments yet.