Pesek med zobmi…
Pocitek na poti, hkrati pa tudi mesto krpanja predrte zracnice.
Zgodnji start in ponovno na pot v standardni smeri proti zahodu, tokrat proti puscavskemu mestu Jaisalmer. Motor je zagrizel v cesto in poziral kilometre, midva pa prah in pesek, ki ga je bilo z vsakim kilometrom vec.
Jutra tukaj so precej hladna, zato sva se dokaj hitro ustavila in se sprehodila ter ogrela v vzhajajocem soncu. Ni minilo dolgo, ko se je ob nama ustavil motor, na njem pa dva indijska osebka, glede na kolicino prtljage bi ju lahko definiral kot popotnika. Bila sta Razi in Maajed, novinarja iz Delhi-ja, ki sta pisala zgodbo za drzavni casopis in sta se v iskanju le te odpravljala v Jaisalmer na puscavski festival. Povprasala sta naju ce sva OK, nama ponudila jedaco in pijaco ter odrinila naprej. A nista zginila niti za prvi ovinek, ko sta se obrnila in se vrnila. Hotela sta se fotografirati skupaj z nama za spomin in bojda tudi kot foto material za njun clanek. Nadaljevala sta pot, midva pa sva se se malce sprehodila in razgibala, nato pa usedlala najinega natovorjenega Einfielda. Ker je najin motor “King of the Road” sva novinarja kmalu dohitela, jima potrobila in pomahala ter za seboj pustila oblak prahu.
Eno izmed mnogih zabavnih opozoril.
Kaksnih 70km pred ciljem sva se ponovno ustavila za kratek pocitek, jaz pa sem med tem poprijel za fotoaparat in se podal za bliznjo Indijsko zlatovranko Coracias benghalensis. Najin namen je bil tudi pocakati novinarja, morda je ze tudi njima krulilo po zelodcu. Vendar sva kaj kmalu ugotovila da iz nacrta nebo nic, saj sva opazila predrto zracnico na najinem zadnjem kolesu. Hitro sva poprijela za orodje, odstranila zadnje kolo in nestrpno pocakala na novinarja, ki bi lahko najino kolo odpeljala na najblizji servis. To se je v kratkem tudi zgodilo in Uros je skupaj z Razi-jem oddrvel do naslednje pumpe, kjer so zracnico zakrpali ter jo napumpali.
Nadaljevala sva pot, vendar se ze po nekaj kilometrih ustavila ob zanimivem templju, ki sva ga videla s ceste. Na hitro sva si ga ogledala, saj naju je preganjal nadlezen domacin, ki je zahteval denar za ogled, ceprav ni bilo nobvenih oznak in je tempelj izgledal dokaj zapusceno. V “ignore mode” sva se ga izogibala, nato pa nadaljevala pot, vendar ponovno le za kratek cas.
Klical je Razi in naju povabil na chai oziroma sta naju novinarja ze caklala ob cesti kaksnih 5km stran. Skupaj smo spili chai ter se dogovorili, da se naslednji dan dobimo v Jaisalmerju ob kosilu. Glede na mero prijaznosti in vljudnosti (placevala sta sve racune, vkljucno s popravilom zracnice) sva bila ze nekoliko skepticna, saj taksnih ljudi v Indiji ne srecas prav pogosto.
Preh prihodom v sam Jaisalmer sva imela se manjso tezavo z gorivom (da, sedaj veva, da se lahko z rezervo peljeva 35km in ne 25km, kot je bilo sprva receno), nato pa sve se nastanila v hotelu v centru mesta. Slednji naju je glede na ceno razocaral, zato sva se za naslednjo noc odlocila poiskati novega, v katerem bova ze lahko v druzbi najinih prijateljev iz Jodhpur-a, ki so prihajali za nama.
Posted in Motor by Tilen Basle with no comments yet.
Dodaj odgovor